Hiperaktivni psi: kako jim pomagati najti ravnovesje?

Vsak pes je edinstven, vendar so nekatere pasme in mešanci bolj nagnjeni k hiperaktivnosti ter imajo izrazito veliko energije.

Vsak pes je edinstven, vendar so nekatere pasme in mešanci po naravi bolj energični, radovedni in nagnjeni k hiperaktivnemu vedenju. Na stopnjo aktivnosti pa ne vplivajo le genetika in pasemske značilnosti, temveč tudi življenjski slog, rutina in način komunikacije lastnika.

Visoka raven energije sama po sebi ni težava. Težava nastane takrat, ko pes svoje energije ne more sprostiti na primeren način, kar lahko vodi v nemir, pretirano vznemirjenost in vedenjske težave.

Zakaj so nekateri psi bolj hiperaktivni?

Nekateri psi so bili skozi generacije vzrejeni za delo, gibanje in sodelovanje s človekom. Takšni psi pogosto potrebujejo več telesne aktivnosti in miselnih izzivov kot druge pasme.

Na vedenje psa pa pomembno vplivajo tudi:

• količina vsakodnevnega gibanja,
• mentalna zaposlitev,
• rutina in doslednost,
• način vzgoje,
• odzivi lastnika na pasje vedenje.

V številnih primerih lahko pes razvije pretirano vznemirjenost tudi zaradi okolja, ki ga nehote spodbuja k takšnemu vedenju.

Kako lastniki vplivajo na stopnjo vznemirjenosti?

Velik vpliv ima način, kako komuniciramo s psom.

Intenzivna igra, pretirano spodbujanje, glasno navduševanje ali zelo energičen ton glasu lahko pri psu še dodatno povečajo vznemirjenost.

Psi so izjemno občutljivi na govorico telesa in čustveno stanje ljudi. Če smo sami nemirni ali pretirano vznemirjeni, se to pogosto odrazi tudi pri psu.

Kako prepoznati pretirano vznemirjenost?

Hiperaktivnost se lahko kaže na različne načine:

• neprestano gibanje,
• skakanje po ljudeh,
• pretirano lajanje,
• vrtenje v krogu,
• težave pri umirjanju,
• nezmožnost sprostitve,
• stalno iskanje pozornosti.

Takšno vedenje lastniki pogosto razumejo kot znak veselja ali navdušenja, vendar gre pogosto za znak, da pes težko uravnava svojo raven vzburjenosti.

Kako umiriti hiperaktivnega psa?

Umirjanje hiperaktivnega psa zahteva čas, potrpežljivost in doslednost.

Pomembno je, da psa nagradimo takrat, ko je miren in sproščen, saj s tem krepimo vedenje, ki ga želimo videti pogosteje.

Pozornost, pohvala ali priboljšek naj bodo namenjeni predvsem trenutkom, ko pes:

• mirno leži,
• se sproščeno vede,
• potrpežljivo čaka,
• se umiri po aktivnosti.

Na ta način se pes postopoma nauči, da je tudi mirno vedenje nagrajeno.

Pazljivo pri nagrajevanju

Mnogi psi se zelo hitro vznemirijo že ob pričakovanju priboljška ali pohvale.

Če psa nagradimo ravno v trenutku, ko:

• laja,
• skače,
• se vrti v krogu,
• sili v človeka,

lahko takšno vedenje nehote še dodatno utrdimo.

Zato je pomembno, da nagrada vedno sledi mirnemu in zaželenemu vedenju.

Gibanje kot naraven način sproščanja energije

Eden najboljših načinov za zmanjševanje hiperaktivnosti je ustrezna telesna aktivnost.

Redni sprehodi in aktivnosti pomagajo porabljati nakopičeno energijo ter zmanjšujejo napetost in stres.

Koristne aktivnosti so:

• daljši sprehodi,
• raziskovanje novih okolij,
• igre iskanja,
• delo z nosom,
• pohodništvo,
• miselne igre in učenje novih nalog.

Pes, ki ima možnost sprostiti svojo energijo na primeren način, se običajno lažje umiri tudi doma.

Ne pozabimo na miselno zaposlitev

Veliko psov ne potrebuje le gibanja, ampak tudi mentalne izzive.

Reševanje nalog, učenje novih trikov in igre iskanja lahko psa utrudijo celo bolj kot fizična aktivnost.

Prav zato je kombinacija telesne in miselne zaposlitve pogosto najboljša pot do uravnoteženega vedenja.

Potrpežljivost je ključ do uspeha

Pri delu s hiperaktivnim psom ni hitrih rešitev.

Največjo razliko naredijo:

• doslednost,
• rutina,
• primerna aktivnost,
• umirjena komunikacija,
• potrpežljivost.

Ko pes razume, kaj od njega pričakujemo, in ima dovolj možnosti za sproščanje energije, se lahko nauči boljšega nadzora nad svojim vedenjem.

Zaključek

Hiperaktivnost pri psih ni nujno vedenjska težava, ampak je pogosto posledica kombinacije pasemskih značilnosti, okolja in vsakodnevnih navad. Z ustrezno količino gibanja, miselne zaposlitve ter doslednim spodbujanjem mirnega vedenja lahko večina psov razvije boljše ravnovesje med aktivnostjo in sprostitvijo.

Pri tem pa ostaja najpomembnejši dejavnik prav odnos med psom in lastnikom. Čas, pozornost in razumevanje potreb štirinožnega prijatelja so temelj njegovega dobrega počutja in uravnoteženega vedenja.