Črevesna mikroflora pri ljudeh, psih in mačkah: trenutno znanje, priložnosti in izzivi

Mikroorganizmi, ki živijo v prebavilih ljudi in živali, imajo pomembno vlogo pri prebavi, imunskem sistemu, presnovi in splošnem zdravju organizma.

Mikroorganizmi, ki živijo v prebavilih ljudi in živali, imajo pomembno vlogo pri prebavi, imunskem sistemu, presnovi in splošnem zdravju organizma. V zadnjih letih so napredne metode analize DNK omogočile veliko boljše razumevanje črevesne mikroflore ter njenega vpliva na zdravje psov, mačk in ljudi.

Kaj je črevesna mikroflora?

Črevesna mikroflora oziroma mikrobiom predstavlja skupnost bakterij, gliv, virusov in drugih mikroorganizmov, ki živijo v prebavilih.

Ti mikroorganizmi niso zgolj pasivni prebivalci črevesja, temveč sodelujejo pri:

• prebavi hranil,
• pridobivanju energije,
• presnovi žolčnih kislin,
• razvoju imunskega sistema,
• zaščiti pred škodljivimi mikroorganizmi.

Zato je uravnotežena črevesna mikroflora eden pomembnih dejavnikov dobrega zdravja.

Povezava med ljudmi in hišnimi ljubljenčki

Raziskave kažejo, da si ljudje in njihovi hišni ljubljenčki delijo del mikroorganizmov.

Ugotovljeno je bilo, da imajo lastniki psov več skupnih mikroorganizmov s svojim psom kot z drugimi psi. Ta vpliv sobivanja je še posebej izrazit pri mikroflori kože.

Zato raziskovanje mikrobioma psov in mačk ni pomembno le za zdravje živali, temveč tudi za boljše razumevanje zdravja ljudi.

Mikroflora pri psih in mačkah

Psi in mačke imajo drugačen prebavni sistem kot ljudje.

Mačke so strogi mesojedci, katerih presnova je prilagojena prehrani z visokim deležem živalskih beljakovin. Psi pa so skozi razvoj postali bolj prilagodljivi in lahko učinkovito prebavljajo tudi določene količine ogljikovih hidratov.

Kljub tem razlikam imajo tako psi kot mačke bogato in raznoliko črevesno mikrofloro.

Med najpogostejšimi skupinami bakterij v njihovem črevesju so:

• Firmicutes,
• Bacteroidetes,
• Proteobacteria,
• Fusobacteria,
• Actinobacteria.

Ravnovesje med temi skupinami pomembno vpliva na zdravje prebavil in celotnega organizma.

Kako bolezni vplivajo na črevesno mikrofloro?

Podobno kot pri ljudeh lahko tudi pri psih in mačkah porušeno ravnovesje črevesne mikroflore prispeva k prebavnim težavam.

Spremembe mikroflore so povezane z:

• kroničnimi prebavnimi motnjami,
• drisko,
• vnetnimi boleznimi črevesja,
• presnovnimi motnjami,
• oslabljenim imunskim odzivom.

Vendar raziskovalci opozarjajo, da povezave med posameznimi spremembami mikroflore in boleznimi še niso popolnoma pojasnjene.

Na sestavo mikroflore vplivajo številni dejavniki:

• prehrana,
• starost,
• pasma,
• življenjsko okolje,
• zdravila,
• prisotnost bolezni.

Kako prehrana vpliva na mikrofloro?

Prehrana velja za enega najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo črevesno mikrofloro.

Komercialna hrana za pse in mačke se razlikuje glede na:

• vsebnost beljakovin,
• vsebnost maščob,
• vir ogljikovih hidratov,
• vrsto in količino vlaknin,
• dodajanje funkcionalnih sestavin.

Sodobne raziskave kažejo, da lahko prehranske spremembe pomembno vplivajo na sestavo in aktivnost črevesnih mikroorganizmov.

Vloga prebiotikov in probiotikov

Posebno zanimanje raziskovalcev vzbujajo prebiotiki in probiotiki.

Prebiotiki

Prebiotiki so neprebavljive prehranske sestavine, ki služijo kot hrana koristnim bakterijam v črevesju.

Njihova naloga je:

• spodbujanje rasti koristnih bakterij,
• podpora ravnovesju mikroflore,
• izboljšanje delovanja prebavil.

Probiotiki

Probiotiki vsebujejo žive koristne mikroorganizme, ki jih žival zaužije s prehrano ali prehranskim dopolnilom.

Lahko pomagajo:

• zmanjševati prisotnost škodljivih bakterij,
• podpirati imunski sistem,
• izboljševati ravnovesje mikroflore,
• podpirati zdravje prebavil.

Sinbiotiki

Sinbiotiki predstavljajo kombinacijo prebiotikov in probiotikov, s katero želimo doseči še boljši podporni učinek na črevesno okolje.

Česa danes še ne vemo?

Kljub hitremu napredku ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj.

Večina dosedanjih raziskav temelji na:

• analizah vzorcev blata,
• preučevanju genetskega materiala bakterij,
• raziskavah na zdravih odraslih živalih.

To pomeni, da še vedno ne poznamo vseh povezav med mikrofloro, prehrano in posameznimi boleznimi.

Raziskovalci opozarjajo, da prisotnost določenega mikroorganizma sama po sebi še ne pomeni bolezni. Nekatere bakterije, ki jih povezujemo z boleznimi, lahko najdemo tudi pri popolnoma zdravih psih in mačkah.

Prihodnost raziskav mikrobioma

Prihodnje raziskave bodo skušale bolje razumeti:

• delovanje posameznih mikroorganizmov,
• medsebojne odnose med bakterijami,
• vpliv mikroflore na presnovo,
• povezavo med mikrobiomom in imunskim sistemom,
• vpliv antibiotikov in drugih zdravil,
• možnosti prehranske podpore pri različnih boleznih.

Bolje razumevanje mikrobioma bi lahko v prihodnosti omogočilo:

• bolj prilagojeno prehrano,
• zgodnejše odkrivanje bolezni,
• razvoj novih diagnostičnih markerjev,
• učinkovitejše podporne terapije.

Zaključek

Črevesna mikroflora predstavlja pomemben del zdravja psov, mačk in ljudi. Sodeluje pri prebavi, delovanju imunskega sistema in številnih presnovnih procesih.

Raziskave potrjujejo, da lahko prehrana pomembno vpliva na sestavo in delovanje mikroflore, zato postajajo prebiotiki, probiotiki in drugi prehranski pristopi vse pomembnejši del sodobne prehranske podpore živali.

Čeprav je naše znanje o mikrobiomu danes bistveno večje kot pred desetletjem, ostaja to eno najbolj dinamičnih in obetavnih področij veterinarske prehrane in medicine.