Alergije na hrano pri psih in mačkah

Srbež, ponavljajoča se vnetja ušes, prebavne težave ali kronične kožne spremembe so med najpogostejšimi razlogi za obisk veterinarja.

Eden od možnih vzrokov za te težave je tudi alergija na hrano.

Čeprav se o alergijah na hrano veliko govori, jih pogosto zamenjujemo z drugimi neželenimi reakcijami na hrano. Za uspešno obvladovanje težav je zato pomembno razumeti razliko med alergijo in prehransko intoleranco ter poznati pravilne diagnostične postopke.

Kaj je alergija na hrano?

Alergija na hrano je imunsko posredovana reakcija organizma na določeno sestavino hrane, najpogosteje na beljakovino.

Spada med tako imenovane neželene reakcije na hrano, ki jih delimo na:

• imunološke reakcije (alergije),
• neimunološke reakcije (prehranske intolerance).

Med prehranske intolerance sodijo:

• idiosinkratične reakcije na hrano,
• zastrupitve s hrano,
• presnovne reakcije na posamezne sestavine,
• druge neimunske preobčutljivostne reakcije.

Pri alergiji je v proces vključen imunski sistem, medtem ko pri intoleranci ni.

Zakaj pride do alergije na hrano?

Prebavila imajo zelo zahtevno nalogo.

Vsak dan morajo razlikovati med:

• koristnimi hranili,
• bakterijami,
• virusi,
• paraziti,
• drugimi potencialno škodljivimi snovmi.

Pri zdravih živalih posebni obrambni mehanizmi omogočajo razvoj tako imenovane oralne tolerance, zaradi katere organizem hrano sprejema brez pretiranega imunskega odziva.

Kadar pride do motenj teh obrambnih mehanizmov, se lahko razvije alergija na hrano.

Pomembno vlogo imajo:

• poškodbe črevesne sluznice,
• povečana prepustnost črevesja,
• motena regulacija imunskega sistema,
• izguba oralne tolerance.

Kako nastane alergijska reakcija?

Pri psih in mačkah je opisanih več imunoloških mehanizmov.

Najpogostejše so:

• preobčutljivost tipa I,
• preobčutljivost tipa III,
• preobčutljivost tipa IV.

Takojšnja alergijska reakcija

Najpogostejša oblika je preobčutljivost tipa I.

Pojavi se lahko:

• v nekaj minutah,
• v nekaj urah po zaužitju alergena.

Pri tem sodelujejo protitelesa IgE, ki sprožijo aktivacijo mastocitov in sproščanje vnetnih mediatorjev.

Posledice so lahko:

• srbež,
• bruhanje,
• driska,
• vnetje kože,
• vnetje ušes.

Zapoznela alergijska reakcija

Nekatere reakcije se razvijejo šele več ur ali celo nekaj dni po zaužitju alergena.

Takšne oblike je pogosto težje prepoznati, saj povezava med zaužito hrano in simptomi ni vedno očitna.

Katere sestavine najpogosteje povzročajo alergije?

Najpogostejši alergeni so beljakovine.

Na možnost alergijske reakcije vplivajo:

• vrsta beljakovine,
• njena struktura,
• sposobnost prehajanja skozi črevesno steno,
• način predelave hrane.

Zanimivo je, da lahko toplotna obdelava in predelava hrane vplivata na alergenost beljakovin.

V nekaterih primerih se alergenost zmanjša, v drugih pa lahko nastanejo nove alergene strukture.

Kateri psi in mačke so bolj ogroženi?

Alergija na hrano se lahko pojavi pri katerikoli pasmi in v katerikoli starosti.

Nekatere pasme psov pa so med obolelimi zastopane pogosteje:

• bokser,
• koker španjel,
• škotski ovčar,
• dalmatinec,
• nemški ovčar,
• labradorec,
• šar pej,
• jazbečar,
• zahodnovišavski beli terier.

Pri mačkah se pogosteje omenja:

• sijamska mačka,
• birmanska mačka.

Kakšni so znaki alergije na hrano?

Kožni znaki

Najpogostejši simptom je srbež.

Ta je običajno:

• prisoten vse leto,
• neodvisen od letnega časa,
• pogosto slabo odziven na kortikosteroide.

Srbež se lahko pojavi:

• po celem telesu,
• na obrazu,
• okoli ušes,
• na tačkah,
• v pazduhah,
• v dimljah,
• okoli zadnjika.

Pogosto se pojavljajo tudi:

• ponavljajoča se vnetja ušes,
• rdečina kože,
• izpadanje dlake,
• sekundarne okužbe kože.

Prebavni znaki

Prebavni simptomi so manj specifični in vključujejo:

• bruhanje,
• drisko,
• bolečine v trebuhu,
• povečano pogostost iztrebljanja,
• napenjanje.

Pri nekaterih živalih so lahko prisotni samo prebavni znaki brez kožnih sprememb.

Ali se alergija na hrano pogosto pojavlja skupaj z drugimi alergijami?

Da.

Pri približno 20–30 % prizadetih živali se hkrati pojavljajo tudi druge alergijske bolezni, kot so:

• atopijski dermatitis,
• alergija na bolšjo slino.

Zaradi tega je postavljanje diagnoze pogosto zahtevno.

Kako veterinar potrdi alergijo na hrano?

Trenutno ni laboratorijskega testa, ki bi zanesljivo potrdil alergijo na hrano.

Zlati standard diagnostike ostaja:

1. izločitvena dieta,
2. provokacijski test.

Kaj je izločitvena dieta?

Pri izločitveni dieti žival prejema hrano, ki ne vsebuje beljakovin, s katerimi je bila v preteklosti že pogosto v stiku.

Najpogosteje se uporabljajo:

Diete z novim virom beljakovin

Vsebujejo beljakovinski vir, ki ga žival še ni uživala.

Primeri so lahko:

• določene vrste divjačine,
• raca,
• zajec,
• druge manj pogosto uporabljene beljakovine.

Hidrolizirane diete

Pri teh dietah so beljakovine razgrajene na zelo majhne delce.

Zaradi majhne velikosti jih imunski sistem pogosto ne prepozna več kot alergen.

To zmanjša možnost alergijske reakcije in omogoča umiritev simptomov.

Kaj je provokacijski test?

Ko simptomi med izločitveno dieto izginejo, se ponovno uvede prejšnja prehrana.

Če se znaki vrnejo, je diagnoza alergije na hrano potrjena.

Nato lahko veterinar postopoma preverja posamezne sestavine in ugotovi, katera povzroča težave.

Kakšna je prognoza?

Prognoza je običajno zelo dobra.

Ko je povzročitelj identificiran in odstranjen iz prehrane, lahko večina psov in mačk živi povsem normalno življenje brez pomembnejših težav.

Ključ do uspeha sta:

• natančna diagnostika,
• dosledno upoštevanje prehranskih priporočil.

Zaključek

Alergija na hrano je pogosta težava pri psih in mačkah, ki se najpogosteje kaže s srbežem, kožnimi spremembami ali prebavnimi motnjami. Ker podobne znake povzročajo tudi številne druge bolezni, je za postavitev diagnoze potreben sistematičen pristop.

Izločitvena dieta in kasnejši provokacijski test ostajata najbolj zanesljivi metodi za prepoznavanje prehranskih alergenov. Ko je povzročitelj odkrit in odstranjen iz prehrane, je dolgoročna prognoza pri večini živali odlična.