Sterilizacija psa ali mačke: prednosti, tveganja in vpliv na zdravje
Sterilizacija oziroma kastracija je eden najpogostejših veterinarskih posegov pri psih in mačkah.
Lastniki se zanjo odločajo iz različnih razlogov, od preprečevanja neželenih mladičev do zmanjševanja tveganja za določene bolezni in vedenjske težave.
Čeprav ima sterilizacija številne prednosti, poseg ni brez vpliva na organizem. Zato je pomembno razumeti tako koristi kot tudi morebitna tveganja ter se o primernem času posega posvetovati z veterinarjem.
Zakaj se lastniki odločajo za sterilizacijo?
Poleg preprečevanja neželenega razmnoževanja lahko sterilizacija zmanjša tveganje za nekatere bolezni reproduktivnega sistema in odpravi določena vedenja, povezana s spolnimi hormoni.
Med najpogostejšimi razlogi za sterilizacijo so:
- preprečevanje neželenih brejosti,
- zmanjševanje prenamnoženosti živali,
- preprečevanje piometre (gnojnega vnetja maternice),
- zmanjšanje tveganja za tumorje mlečne žleze,
- preprečevanje bolezni mod in prostate,
- zmanjšanje teritorialnega vedenja in označevanja prostora pri nekaterih živalih.
Vpliv na vedenje
Mnogi lastniki pričakujejo, da bo sterilizacija vplivala tudi na vedenje njihovega ljubljenčka. V praksi so učinki odvisni od posamezne živali, njene starosti, značaja in razlogov za vedenjske težave.
Pri samcih se pogosto zmanjša zanimanje za samice v gonitvi in vedenje, povezano z iskanjem partnerja. Prav tako se lahko zmanjša agresivnost med samci, predvsem kadar je neposredno povezana s spolnim tekmovanjem.
Po drugi strani raziskave kažejo, da sterilizacija ni univerzalna rešitev za vse vedenjske težave. Pri nekaterih psih lahko določene oblike agresivnosti ostanejo nespremenjene ali se celo okrepijo, zlasti če so bile prisotne že pred posegom.
Zdravstvene koristi sterilizacije
Največje koristi sterilizacije so povezane z zmanjševanjem tveganja za bolezni reproduktivnega sistema.
Manjše tveganje za tumorje mlečne žleze
Tumorji mlečne žleze sodijo med najpogostejše tumorje pri psicah in mačkah. Raziskave kažejo, da imajo nesterilizirane samice bistveno večje tveganje za njihov razvoj kot sterilizirane živali.
Dolgotrajna izpostavljenost spolnim hormonom velja za enega pomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek teh tumorjev.
Preprečevanje piometre
Piometra je življenjsko ogrožajoče gnojno vnetje maternice, ki se pojavlja pri nesteriliziranih samicah. Ocenjuje se, da lahko do desetega leta starosti prizadene skoraj četrtino psic.
Ker se bolezen pogosto razvije nenadoma in zahteva urgentno operacijo, velja sterilizacija za najbolj učinkovito preventivo.
Zdravje reproduktivnega sistema
Pri samcih kastracija prepreči razvoj bolezni mod in učinkovito zdravi benigno povečanje prostate, ki je pri starejših psih zelo pogosto.
Možna tveganja in neželeni učinki
Kot vsak poseg ima tudi sterilizacija določena tveganja, ki jih je treba upoštevati pri odločanju.
Debelost in spremembe presnove
Po sterilizaciji se lahko zmanjša energijska poraba organizma, apetit pa se pogosto poveča. Če prehrana in telesna aktivnost ostaneta nespremenjeni, lahko pride do povečanja telesne teže.
Pri mačkah se po sterilizaciji poveča tudi tveganje za razvoj diabetesa mellitus, zato je še posebej pomembna ustrezna prehrana in vzdrževanje optimalne telesne kondicije.
Težave s sklepi
Spolni hormoni sodelujejo pri razvoju skeleta. Pri zelo zgodnji sterilizaciji lahko pride do sprememb v zapiranju rastnih plošč, kar lahko vpliva na razvoj sklepov.
Nekatere raziskave so pokazale povečano tveganje za kolčno displazijo in poškodbe križnih vezi pri določenih pasmah psov, zlasti pri velikih in hitro rastočih pasmah.
Urinska inkontinenca
Pri nekaterih steriliziranih psicah se lahko kasneje v življenju pojavi urinska inkontinenca. Tveganje je večje pri večjih pasmah in psicah z višjo telesno težo.
Kaj pa tveganje za nekatere vrste raka?
Znanstvene raziskave kažejo, da sterilizacija zmanjšuje tveganje za določene vrste tumorjev, hkrati pa je pri nekaterih drugih vrstah raka opaziti nekoliko večjo pojavnost.
Pomembno je poudariti, da so številni dejavniki, kot so pasma, velikost, genetika, življenjski slog in starost ob sterilizaciji, pogosto pomembnejši od samega posega.
Zato danes veterinarji vse pogosteje zagovarjajo individualen pristop, pri katerem se čas sterilizacije prilagodi posamezni živali.
Kdaj je pravi čas za sterilizacijo?
Enotnega odgovora ni.
Najprimernejši čas je odvisen od:
- vrste živali,
- pasme,
- velikosti,
- zdravstvenega stanja,
- življenjskega sloga,
- namena živali.
Pri nekaterih pasmah in posameznikih lahko zgodnja sterilizacija prinese več koristi, pri drugih pa je smiselno s posegom počakati nekoliko dlje.
Zato je priporočljivo, da se lastnik o optimalnem času sterilizacije pogovori z veterinarjem, ki pozna zdravstveno stanje in potrebe živali.
Prednosti in možna tveganja na kratko
| Prednosti | Možna tveganja |
| Preprečevanje neželenih brejosti | Večja nagnjenost k debelosti |
| Preprečevanje piometre | Povečano tveganje za urinsko inkontinenco pri nekaterih psicah |
| Manjše tveganje za tumorje mlečne žleze | Možen vpliv na razvoj sklepov pri zgodnji sterilizaciji |
| Preprečevanje bolezni mod | Spremembe presnove |
| Zmanjšanje nekaterih reproduktivnih vedenj | Pri nekaterih živalih možne vedenjske spremembe |
Zaključek
Sterilizacija ostaja eden najpomembnejših preventivnih veterinarskih posegov. Številnim živalim prinaša pomembne zdravstvene koristi, hkrati pa zmanjšuje problem prenamnoženosti hišnih ljubljenčkov.
Ker pa ima lahko tudi določene dolgoročne posledice, je odločitev najbolje sprejeti individualno in na podlagi strokovnega veterinarskega nasveta. Pravilno izbran čas posega ter ustrezna prehrana in skrb po sterilizaciji lahko pomembno prispevajo k zdravemu in kakovostnemu življenju psa ali mačke.
Sorodni članki





